Kako zdravje vašega organizma vpliva na zobozdravstvene posege
Pacienti se najbrž velikokrat sprašujejo, zakaj morajo izpolnjevati razne vprašalnike o zdravju in zakaj jih sprašujemo, katera zdravila jemljejo. Kako lahko vrtanje luknjice ali puljenje vpliva na splošno stanje pacienta? V tem prispevku bom opisala stanja, ki so absolutna kontraindikacija za kirurške posege ter MRONJ.
Za začetek, ni veliko stanj, pri katerih je zobozdravstven poseg popolnoma prepovedan. Sam stres pri posegu bi pri takih pacientih lahko povzročil akutne zaplete, ki bi bili v večini primerov preprečljivi, če bi na primer počakali še nekaj časa ali pacienta ustrezno pripravili pri osebnem zdravniku ali specialistu. Taka stanja so:
– Manj kot 6 mesecev po miokardnem infaktu ali možganski kapi
– Manj kot 6-12 mesecev po presaditvi organa ali zaklopke
– Povečana možnost krvavitve
– Huda imunosupresija
– Aktivna terapija raka
– Intravenozna terapija z bisfosfonati.
Kar se tiče nekaterih drugih bolezni, pa je potrebno biti pozoren pri določenih posegih. V tem prispevku bo opisano stanje, ki ga imenujemo medikamentozno inducirana osteonekroza čeljusti (MRONJ= medicament related osteonecrosis of the jaw). To stanje nastane kot posledica kirurških posegov v čeljustih pri pacientih, ki jemljejo terapijo za zdravljenje osteoporoze in nekaterih vrst raka, ki imajo zasevke v kosteh. Zdravila, bifosfonati (Bonviva, Fosamax, Fosavance…) ali denozumab (Prolia), delujejo tako, da zmanjšajo presnovo v kosteh na tak način, da zaustavijo fiziološko pregrajevanje kostnine. Ker imajo čeljustne kosti zelo aktivno presnovo, predvsem po kirurških posegih (puljenja, izklesi, vstavitev vsadkov…), delujejo ta zdravila na tak način, da do zacelitve ne pride. Posledica je propad (nekroza) kosti, gnojenje ter hude bolečine. Ker je MRONJ zelo težko zdraviti, se poskušamo izogibati situacij, kjer bi lahko izzvali to stanje. Priporočljivo je, da se opravi sanacija zobovja pred začetkom zdravljenja. Bifosfonati imajo razpolovno dobo 9 let, kar pomeni, da začasno prenehanje jemanja nima željenega učinka (kot pri Aspirinu na primer). Prolia ima na srečo bistveno krajšo razpolovno dobo, tako da lahko posege načeloma načrtujemo tik pred naslednjo dozo. Pacienti dobivajo ta zdravila bodisi oralno (tablete) ali intravenozno (injekcije). Načeloma pride do osteonekroze prej pri pacientih, ki dobivajo bifosfonate intravenozno, ki jemljejo zdravila dlje časa ter jih dobivajo za zdravljenje raka.
Torej, najpomembnejša pri teh dveh skupinah zdravil je preventiva. Če je že potrebno puliti zobe, lahko izmerimo mineralno kostno gostoto, posege opravimo kar se da nežno in z minimalno poškodbo tkiva, rano tesno zašijemo ter damo pacientu antibiotike. Če precenimo, da obstaja velika verjetnost komplikacij, ga napotimo k specialistu.
Zelo pomembno za paciente je, da zobozdravnika obvestijo o zdravilih ki jih jemljejo, pa tudi seveda o zdravilih, ki bi jih morali jemati, pa jih ne. Le tako se lahko varno odločamo o poteku terapije.
